Prosimo, počakajte...
Prosimo, počakajte...
Vikend in čas za novo turo Kranjskih gamsov.
Tokratna pot nas je do izhodišča vodila in Kranja, preko mejnega prehoda v Ratečah, pa mimo Trbiža in Tablje / Pontebba proti Mokrinam / Nassfeld na avstrijsko koroško. Tam smo si, za sobotni cilj izbrali 2239 m visok Konjski špik / Rosskofel ali Monte Cavallo, lep razglednik v Karnijskih Alpah.
Na izhodišču, v gorski vasici Nassfeld (izhodišče na 1509 m), se nas je zbralo 9 gamsov in z vasice smo se, prek smučišča,napotili proti 1919 m visokemu Madritche. Pod njegovim vrhom je zgornja postaja žičnice, ki je obratovala in veliko turistov se je peljalo z njo na vrh, mi pa smo uživali v lepem vremenu in razgledih na drugo stran doline in se ob zvoku svizcev vzpenjali proti prvemu cilju dneva, katerega smo, z zmerno hojo, dokaj hitro dosegli.
Na vrhu smo malo postali in lepem vremenu občudovali okoliška gorovja. Po kratkem postanku je sledil spust po drugi strani smučišča proti Planini Rudnig. Malo pred planino se pot odcepi proti sedlu Rudnig in tu smo začeli z vzponom nanj.Po poti, polno potočkov, nas je na višini cca 1800 m, na senčni strani pod Konjskim špikom, pričakalo prvo snežišče, ki smo ga brez težav prečili in nadaljevali pot do sedla.
Nadaljna pot do sedla je bila neproblematična in prijetna. Na sedlu smo si privoščili malo postanka in si ogledali nadaljno pot, ki je vodila preko zasneženega melišča, ter se odločili za nadaljno pot, najprej čez skalne steze, z malo pomoči rok,smo se dvignili do zasneženega dela poti in zakorakali v sneg.
A ker je bil sneg težak in teren dosti nagnjen in nevaren za zdrs smo se odločili za varnostni ukrep in sicer trije najbolj vešči in podkovani gorniki so se odpravili do vrha ostalih šest pa se nas je vrnilo do sedla in si poleg sedla ogledali še bivak ter opazovali omenjeno trojico, kako se je po snegu prebila spet na ne zasneženo pot in nadaljevala proti vrhu.
Kljub temu, da nekateri nismo dosegli vrha, to ni niti najmanj vplivalo na razpoloženje in kljub čakanju na trojico, je bilo povedanega veliko zanimivega in smešnega. Trojica na vrhu je uživala v lepih razgledih in pozvonila na zvon, nato pa se varno spustila nazaj do sedla tako, da je čas hitro minil in skupaj smo se nato odpravili nazaj proti planini, a smo si izbrali malo drugačno pot nazaj imenovana vodna pot, si prikrajšali nekaj spusta in vzpona ter kar nekaj dolžinskih metrov in se vrnili na Madritche, do umetnega jezera, ter preko vrha smučišča nazaj do izhodišča.
Sonce je ves čas pripekalo in tudi na 2000 m + je bilo dobrih 20 stopinj celzija. Ob vrnitvi na izhodišče nas je čakala še pot domov, na kateri smo se ustavili na analizi ture v Ratečah in se ob pijači in hrani podelili utrinke lepega dne in si vsi en glas dejali da v Karnijce se pa še vrnemo.
